Svetovanje

Atelje Makovec - prepoznavni znak delavnice

Atelje Makovec – prepoznavni znak delavnice

Navodilo za vzdrževanje kamnitega  oltarja

Prašne površine NE BRIŠEMO NITI Z VLAŽNO CUNJO ALI GOBO; NITI Z MOKRO! Prah odstranjujemo s pomočjo dolgodlakega širokega in seveda čistega čopiča in sesalcem. Čopič lahko nadomestimo tudi z omelom z ročajem, se dobro obnese, ali pa sintetična, dolgodlaka omelca. Naloga čopiča je, da prah dvigne, sesalčeva cev, ki jo držimo pred čopičem pa ga potegne v sesalec. Čopič naj bo nabavljen samo v ta namen. Za sesanje je dober vsak sesalec, a jaz vam priporočam sesalec tja do 1800 watov, ki ima vrečko za večkratno (mnogokratno) uporabo iz močnega sintetičnega blaga, ki jo po potrebi praznimo. Sesalci z zamenljivimi papirnatimi vrečkami so, kar se mene tiče, neuporabni, denar je vržen proč. Če ne uporabimo sesalca prah samo dvignemo in se nam za nami ponovno sesede, nekaj nazaj na isto mesto, nekaj v bližnjo okolico. To je najbolj varen način, da ne poškodujemo zlatih površin. Zlatih površin ne tikamo z golimi rokami, ne mokrimi, ne suhimi cunjami, ker so pregrobe in z njimi tako in tako ne dosežemo globin in težko dostopnih mest, kjer je največ umazanije. Zavedajte se, da je plast zlata na zlatenih površinah sto krat tanjša od vaših las! Polito vodo (od rož) po kamnu odstranimo z gobo in obrišemo s suho čisto cunjo. Vodo polito po zlatu odstranimo z nežnim polaganjem papirnatih brisač. Bleščeče kamnite površine poliramo (dajemo lesk) s koščkom stare deke, ki jo kar najhitreje drgnemo po voskanih površinah. Stopniščni del oltarja priporočam, da se vsake dve ali tri leta premaže z voskom. Pozorno opazujte spodnji del oltarja, če bi se pojavili sledovi prisotnosti vlage. Za dodatna navodila pokličite.

Stopnice

Od talne vlage prizadete stopnice pred restavriranjem

 

Stopnice1

Stopnice po našem odhodu

 

 

Kamnite površine na prostem zavarujte pred atmosferskimi vplivi!

Kip na prostem

Kip na prostem

Mnoge kamnite površine, kot so portali, kolone, skulpture, jerte, balkonske obrobne  in okenske police, vrtne kamnite mize, vodoravne sončne ure klesane v kamnu, vodnjaki, grobovi in množico drugih kamnitih dragocenosti je vredno že nove zaštititi z voski pred atmosverskimi vplivi in algami. Dobro se je spomniti tudi na fuge med ploščicami, da vam ne bi voda vdirala pod nje! Če boste svoje imetje premazovali vsake tri do pet let (kar je odvisno od vrste in kvalitete kamna), vam bo prikrajšano zamudno iskanje mojstrov, restavratorjev in (za vas drago) plačevanje njihovega dela, pa še dolga leta boste ponosno uživali v estetski vrednosti svojega imetja.

 

Sv. Pavel

Vrsto let atmosferskemu delovanju izpostavljena umetnina

 

 

Po opravljenih restavratorskih posegih.

 

 

 

 

Po opravljenih restavratorskih posegih.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Če pa se je že nabral smog in so se zaredile alge in kamen je postal hrapav, potem je najbolje (najceneje), da vam mi strokovno opravimo delo. Kasneje pa brez težav po naših navodilih objekte vzdržujete sami.

 

Slike na platnu naj bodo vedno napete kot opna na bobnu!

Sicer tvegate, da vam z leti slikovna plast popoka ali/in se dvigne, zvije v plitve skodelice! Ohlapno platno napnemo z kajlicami, ki so na hrbtni strani slike, oziroma slepega okvirja. S kladivom pogumno zatolčemo zagozde globlje v slepi okvir. Slike, ki nimajo zagozd na slepih okvirjih (rečemo jim tudi podokvirji) in so torej le ti negibljivi v svojih spojih v vogalih, se bodo kmalu znašle pri restavratorju, ki bo primoran izdelati nove podokvirje in sanirati slikovno plast.

 

Med sliko in steno naj bo vedno omogočen pretok zraka!

Postaje križevega pota po cerkvah so tipičen primer. Tudi v naših bivalnih prostorih, predvsem brez toplotne izolacije in seveda pozimi, v času kurilne sezone s časoma nastanejo hude posledice na slikah in drugih umetninah zaradi preveč vlage v prostoru (kuhinje, dnevni prostori) in vlažnih sten. Poceni pristop k rešitvi stvari je, da damo na vogale slik distančnike iz klobučevine, take, kot jih imate pod stoli, da vam ne delajo hrupa in ne razijo tal.

Leta 2014 je izšla knjiga “Svetloba sonca in njegove sence” Jožice Šmid iz Radovljice, v kateri so slikovno zbrane domala vse sončne ure na Slovenskem. Knjigo kupite pri njej.

Save

Save